Ko je moj oče kupil svojo prvo hišo, se tega res zelo dobro spomnim, čeprav sem bila še majhna oziroma zelo mlada. Nisem se veliko vpletala v te stvari, sem pa pozorno spremljala ves postopek.
Veliko stvari je bilo treba pri tej hiši popraviti, preden smo se lahko vanjo vselili. Moj oče se je dela lotil zelo hitro, saj ni več želel biti v najemu in je res komaj čakal selitev. Moram priznati, da smo se je veselili prav vsi, zato smo mu pri popravilu pomagali, da ni delal vsega sam. Ko je bila hiša urejena in skoraj polno opremljena s pohištvom, smo se lahko počasi vselili, a moj oče je šel v podrobnosti, kar mi ni bilo preveč všeč, saj bi lahko bili v hiši že prej.
Moj oče je želel, da je okoli hiše tudi ograja, saj je takrat res ni bilo in je izgledalo malo čudno, glede na to, da so vse sosednje hiše imele ograjo. Začel je brskati po spletu in našel kovinske ograje. Kovinske ograje so mu bile zelo všeč, še posebej ker je veliko naših sosedov imelo ravno kovinske ograje, zato smo si lahko dobro predstavljali, kako takšne ograje izgledajo.
Ko smo se končno odločili za ustrezno kovinsko ograjo, so jo hitro pripeljali in postavili okoli naše hiše, tako da nam ni bilo treba delati ničesar. Imeli smo čas, da smo počasi nosili stvari v hišo in se v miru vselili. Poleg videza nam je ograja dala tudi občutek večje zasebnosti in varnosti, hkrati pa se dobro ujema z arhitekturo hiše. Izbrali smo model s protikorozijsko zaščito, da bo vzdrževanje čim manj zahtevno.
Tam, kjer smo prej živeli, smo prekinili najem in začeli selitev. Tega se še danes zelo dobro spomnim, saj sem se vsega skupaj res veselila, ker še nikoli v življenju nisem živela v hiši. Vedno smo bili v najemu in vedno so to bila stanovanja. Zdaj pa smo končno imeli svojo hišo s teraso, kar je pomenilo, da sem lahko uživala tudi zunaj.