Nikoli ne bom pozabil tistega jutra, ko sem mislil, da sem si kar v spanju zvil nogo. Jutro je bilo takšno, kot katerokoli drugo. A ko sem vstal iz postelje, ter dal nekaj teže na mojo levo nogo, sem skoraj padel po tleh. Čez telo je prešla res močna bolečina, katera se mi ni prej še nikoli pojavila. Zato sem se moral kar usesti nazaj, saj sem mislil, da me bo pobralo. Po nekaj trenutkih, ko sem se malo zbudil in sploh procesiral, kaj se je ravnokar zgodilo, sem opazil, oziroma čutil, da bolečina večinoma izhaja iz palca na nogi. Posledično me je v bistvu bolel še sklep v gležnju, vendar tam ni bila bolečina tako izrazita. Ker pa me je to res precej zaskrbelo, sem se kar odpravil zdravniku.
Na začetku sem si sicer mislil, da sem morda v spanju trznil in se brcnil v rob postelje, vendar bolečina ni bila ravno takšna. Zato sem predvideval, da gre za nekaj drugega in sem se zato kar odpravil do zdravnika. Tam pa mi je po pregledu omenil, da je to putika. Moral je sicer še opraviti nekaj testov, da je bil lahko čim bolj prepričan v diagnozo, vendar vsi znaki, ki sem jih imel, so kazali na to. Tista potrditev pa je bila, ko sem dobil rezultate raziskav, ki so pokazale, da imam res nekoliko več sečne kisline v sklepih, kar pa je ravno putika. Zato sem se iskreno precej prestrašil. Sicer nisem točno vedel, za kaj se gre, vendar slišalo se mi je precej resno, zaradi česar je bila tista takojšnja skrb.
Zdravnik pa mi je tedaj rekel, da putika sicer res ni ozdravljiva, v smislu, da bi dobil neka zdravila in bi bil ozdravljen, vendar lahko vseeno naredim veliko, da temu pripomorem. Zato sem se moral začeti predvsem bolj redno gibati, saj je to še najbolj pomagalo. Paziti sem moral tudi malo na prehrani, kar pa je bilo praktično vse.